Korporativna agenda za vir življenja

Voda predstavlja vir življenja. Voda predstavlja bistvo flore in favne. Voda je del nas in mi smo del nje. Voda pa v hiperkapitalističnem svetu predstavlja tudi finančni portfelj ter možnost njegove razgibanosti. Ne glede na njeno monumentalno razsežnost v količini, pa ta le ni tako neskončna, ko njeno konzumacijo postavimo v realne okvirje. Njena redkost je tako v sodobnem svetu pri tem viru življenja ustvarila naložbeni potencial, ki ga ljudje včasih tudi precej neetično izkoriščajo.

Na mestih kjer se onesnaženje eksponentno povečuje je voda tako izjemno velik vzvod za socialne, politične ter gospodarske motnje. Skozi najpomebnejši vir na planetu, tako vse bolj predstavlja tudi pogajalsko taktiko, ki strategom omogoča prednost pred svojimi tekmecimi.

Ko govorimo o takšnem scenariju, se zadeva sliši precej »orwellovsko« in distopično, vendar je nadzor nad vodnimi viri s strani multinacionalk ter korporativnih konglomeratov naša realnost. Na trgih ter borzah obstaja precej indeksov, vzajemnih skladov ter ostalih finančnih instrumetov, ki omogočajo, da vodo tržimo ter vlagateljem omogočamo njen nadzor.

Razvoj potenciala investicij v vodo

Investiranje v vodo je izjemno preprosta postavka glede na svoj mehanizem delovanja. Občutek, da je vira na pretek je intenziven – saj je kar sedemdeset odstotkov našega planeta prekritega z vodo. Problematika pa se pojavi, ko govorimo o direktni uporabnosti vode kot viru življenja. Na tem mestu nam od treh odstotkov sladke vode, zgolj eden predstavlja potencial za uporabo pri prehranskih potrebah človeka. Seveda je moč govoriti o tehnoloških napredkih ter postopkih, ki lahko nepitno vodo spreminjajo v pitno – vendar je masovna implementacija tega v rokah tistih, ki od trženja vode precej profitirajo.

S porastom industrializacijske ere je poraba vode porasla ta v kmetijstvu kot v ostalih panogah. To je pripomoglo k globalnem manjku na področjih več držav, tudi nekaterih velesil. Govorimo o Kitajski, Indiji, Mehiki, nekaterih zveznih državah ZDA ter, kot že znano v večjem delu Afrike.

Kjer je povpraševanje, tam je ponudba se je tako na tem mestu glasil slogan, ki pri vodi ni nič drugačen kot pri vseh elementih, ki jih tržimo. K potencialu razvoja investicijskega elementa je tako pripomoglo onesnaženje, povečana potreba velesil ter tudi prilaščanje vodnih virov s strani korporacij.

Indeksi vodnih naložb

Za trgovanje z vodo je seveda potrebno razumeti celotno fluktuacijo finančnega trga ter njegovih operacij. Da pa poudarimo razsežnost ter moč tega trga, bomo predstavili nekaj indeksov, ki nakazujejo na ogromno razsežnost te »tržne niše«.

  • Ameriški vodni indeks DOW JONES– sestavljen iz več kot dvajeset delnic domačih ter mednarodnih podjetij s kapitalizacijo trga v stomiljonskih zneskih.
  • ISE Clean Edge Water Index – razvit na prelomu v tisočletje, s poudarkom na distribuciji, filtraciji ter pretočni tehnologiji.
  • S&P 1500 Water Utilities Index – vključuje »le« dve podjetji in sicer American States Water ter Aqua America, ki pa zajemata velik del javnih investicij v ZDA.
  • S&P Global Water Index – razvit v letu 2001 z vključitvijo petdesetih globalnih podjetij znotraj področja vodovodnih služb ter vodne infrastrukture z opremo in materiali.
  • MSCI Global Sustainable Water Index – osredotočanje na podjetja v razvoju, ki vsaj polovico svojega prihodka zapisujejo iz naslova trajnostnih vodnih izdelkov ali storitev.

Na tem mestu je potrebno tako predstaviti razcep med sodobnim pojmovanjem vode. Na tem mestu smo predstavili potencialne finančne poti, s katerimi lahko z esencialnim virom zaslužimo. Druga stran pa nam predstavlja resnično plat vodnega vira v svojem primarnem pomenu – pomanjkanje. Skoraj pol druga milijarda ljudi na planetu živi v pomanjkanju vode, tako kvantitativno kot kakovostno. Sicer ljudje vedno pravimo, da se nas to ne tiče direktno, vendar pa je vpliv tega izjemen. Samo če se usmerimo v migracije, lahko iz nasloa pomanjkanja v desetih letih pričakujemo migracijsko prestruktuiranje v višini sedemsto milijonov ljudi. To pomeni tudi pomanjkanje prostora, pomanjkanje služb, storitvenih dejavnosti, socialnih transferjev, etc. Voda ter njeno kapitaliziranje, ni samo neposredna grožnja, temveč tudi resnično tlakovanje brezizhodne situacije.

Kako torej invesitrati v vodo?

Verjetno se je tu pričakoval začetek kot »Podjetja, ki želijo zaslužiti s posli, povezanimi z vodo..«, ampak je namen tega epiloga popolnoma drugačen. Ko govorimo o resnični investiciji v vodo ne govorimo o denarju, ne govorimo o profitu in ne govorimo o njenem lastništvu. Ko govorimo o investiciji v vodo, govorimo o njeni neoporečnosti. Govorimo o njeni kakovosti. Govorimo o njeni celoviti dostopnosti. Govorimo o njenem razumevanju kot viru življenja – kot spoštovanju naravne danosti ter zakonitosti, da tega nikoli in nikdar ne smemo tržiti.

Investiranje v tem primeru ne uporabljamo v sodobnem pomenu te besede, temveč v tistem, ki je namenjen za človeka. Namenjen za človeško prihodnost. Namenjen za dobrobit prihodnosti. Investiramo v vodo, ko poskrbimo, da je ne porabljamo, ko je ne rabimo. Investiramo v vodo, ko ne onesnažujemo vodnega vira. Investiramo v vodo, ko poskrbimo za njeno industrijsko operativnost ter jo s tem rabimo ekonomično. Investiramo v vodo, ko poskrbimo, da jo cenimo kot tisto kar je – vir življenja ter razvoja.

Pri Merusu smo del te zgodbe od samega začetka. S svojim obročem zagotavljamo operativno brezhibnost ter uporabnost vode. Naš postopek odstranjevanja vodnega kamna omogoča njen največji izkoristek ter s tem poudarjamo prvinsko filozofijo investiranja v vodo. Porabi toliko kot potrebuješ in porabi kakovostno.

Bodi del spremembe z nami. Investiraj v prihodnost. Investiraj v razvoj.